Wzakaj je toliko trpljenja
Razlog 1: svobodna volja
Dčlovek ni božji suženj, ampak ga je Bog obdaril s svobodno voljo po svoji podobi. Posledica tega je izbira med dobrim in zlim z vsemi posledicami. To pomeni, da so za vse trpljenje krivi ljudje. Kajti vsak človek se sam odloči, ali želi nekomu narediti nekaj dobrega ali slabega.
Na žalost imajo ljudje s preveč denarja preveč moči.
Če izhajamo iz krščanske podobe Boga, ki temelji na enačenju zadnjega ali prvega načela (Boga!) z dobrim, lepim in resničnim (po Platonu, ki mu sledijo veliki metafiziki Okcidenta), Bog lahko nikoli ne bodi vzrok ali začetnik zla in trpljenja na svetu. Zato je na vprašanje o trpljenju v svetu mogoče odgovoriti le z vidika svobode: Ker se človek sam svobodno odloča, se lahko odloči tudi proti božji volji in s tem povzroči moralno zlo in trpljenje v svetu.
2. razlog: naravni zakoni
DTrpljenje ni le posledica moralnega zla (povzročeno s človekovo svobodno voljo), ampak izhaja tudi iz tega, da je narava podvržena zakonu vzročnosti, ki ga lahko razlagamo kot nevtralen in s tem razumemo onkraj dobrega in zla v večnem. Temu običajno rečemo tudi »slabe stvari v naravi«, kamor sodijo na primer morebitne naravne nesreče (potresi, neurja, vulkanski izbruhi ipd.), bolezni in podobno. To »slabo« kot tako definirajo samo ljudje in je, strogo gledano, pravzaprav nevtralno, torej niti dobro niti slabo. Imanenten je kozmičnemu zakonu večnega postajanja, zakonom narave. Ta večni naravni zakon ne pozna moralnega razlikovanja med dobrim in zlim, ampak gre preprosto za nevtralne naravne procese. Bog je naravi in vesolju dal to lastno nevtralno dinamiko, podobno sproženemu »perpetuum mobileu«. Ker smo ljudje podvrženi materiji, se moramo žal sprijazniti s temi naravnimi procesi. Hkrati pa vemo, da je naše življenje omejeno in da moramo takšne stiske prenašati le omejen čas. Namesto tega lahko vse naše upe položimo na popolno nebeško posmrtno življenje, h kateremu težimo. V skladu s tem bi morali uskladiti svoje celotno življenje z upoštevanjem božanskih zakonov.
Gott tolaži
Trije vidiki so še vedno pomembni, ko gre za vprašanje trpljenja:
Bog ostaja tam. Ni bog lepega vremena, ki izgine, ko stvari postanejo neprijetne, kot nekateri prijatelji, ki jih nenadoma ni več. Tudi sredi trpljenja je Bog vedno s teboj.
Včasih Bog poseže in zdravi. To ni vezano na veliko vero ali močno molitev. Samo naredi to. A če ne posreduje neposredno, to še ne pomeni, da ne verjamete dovolj. Ali pa te ne ljubi.
Nekoč se bo vse trpljenje končalo. Sveto pismo se konča z obljubo, da bo Bog za vekomaj »osušil vse solze« (Razodetje 21:4).
Vaše trpljenje se lahko nadaljuje. Morda na začetku ne boste dobili odgovora. Ampak zagotovo ima konec. Do takrat pa je to najtežje vprašanje, s katerim se srečujeva kot človeka.